first time Help sl_utf8
This commit is contained in:
@@ -0,0 +1,130 @@
|
||||
<h2>Napredna raba Markdown</h2>
|
||||
|
||||
<div id="Main">
|
||||
|
||||
<div class="article">
|
||||
<p>Ta odsek dopolnjuje osnovne informacije podane v odseku z naslovom 'Poudarjanje besedila z Markdown', da bi tistim s posebnimi zahtevami ponudili potrebne informacije za najboljšo izrabo Markdown. Če ne prepoznate ali potrebujete spodaj naštetega oblikovanja, lahko brez skrbi preskočite ta odsek in se vrnete nanj ko in če ga boste potrebovali.</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li><a href="#linebreaks">Prelomi vrstice</a></li>
|
||||
<li><a href="#hr">Vodoravna ravnila</a></li>
|
||||
<li><a href="#image_links">Povezane slike</a></li>
|
||||
<li><a href="#embedded">Vključevanje HTML</a></li>
|
||||
<li><a href="#preformatted">Že oblikovana koda</a></li>
|
||||
<li><a href="#special_char">Uporaba posebnih znakov</a></li>
|
||||
<li><a href="#further">Dodatno branje</a></li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
<h2><a id="linebreaks">Prelomi vrstic</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>V nekaterih besedilih, na primer v poeziji in verzih, je pogosto potrebno vstaviti prelom vrstice. Če to poskušate doseči s tipko "Enter" ne boste dosegli nameravanega učinka, saj bodo kot privzeto wrstice povezane skupaj v odstavek.</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele<br /> al’ lepše od Urš’ ke bilo ni nobene<br /> nobene očem bilo bolj zaželene<br /> ob času nje cvetja, dekleta ne žene...</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>Zgornji vnos z uporabo tipke "Enter" za vnos preloma vrstic bo dal sledeč rezultat, saj so takšni prelomi prezrti:</p>
|
||||
|
||||
<p>Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele al’ lepše od Urš’ ke bilo ni nobene nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja, dekleta ne žene...</p>
|
||||
|
||||
<p>Z zaključevanjem vsake vrstice z dvema presledkoma, lahko vsilite prelom vrstice kot sledi:</p>
|
||||
|
||||
<p>Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele<br /> al’ lepše od Urš’ ke bilo ni nobene<br /> nobene očem bilo bolj zaželene<br /> ob času nje cvetja, dekleta ne žene... </p>
|
||||
|
||||
<h2><a id="hr">Vodoravna ravnila</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Vodoravna ravnila je moč ustvariti z vnosom treh ali več zvezdic (*), vezajev (-) ali podčrtajev (_) v samostojno vrstico.</p>
|
||||
|
||||
<p>To bo delovalo:</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>***</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>toda dodate lahko presledke ali dodatne znake, da v oknu urejanja besedila naredite prelom odseka bolj očiten npr.</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>* * * * *</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>-------------------------</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>_ _ _ _ _</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>Vsi ti načini bodo dali natančno enak rezultat:</p>
|
||||
|
||||
<hr />
|
||||
|
||||
<h2><a id="image_links">Slike s hiperpovezavo</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Poudarjanje besedila z oznakami Markdown omogoča dokumentu, podajanje navodil za ustvarjanje spletnih povezav in vstavljanje slik. Morda ni očitno, da je moč ta dva pristopa združiti za ustvarjanje slik, ki so tudi povezave, ki delujejo na klik.</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>[iskalnik google][google]</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>![logo google][logo]</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>Zgoraj sta prikazana standardna spletna povezava in slika. Z vmeščanjem slike v prostor, kjer bi bilo besedilo povezave, dobite tole:</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>[![logo google][logo]][google]</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta zgornja vrstica je kombinacija s sledečimi definicijami povezav drugje v dokumentu:</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>[logo]: http://www.google.com/images/logo.gif</code></strong><br /> <strong><code>[google]: http://www.google.com/ "kliknite za obisk Google.com"</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>združitev ustvari sledečo sliko s povezavo delujočo na klik (z opisom, če z miško kazalec zadržite nad njo):</p>
|
||||
|
||||
<p><a href="http://www.google.com/" title="kliknite za obisk Google.com"><img src="http://www.google.com/images/logo.gif" alt="logo google" /></a></p>
|
||||
|
||||
<p>Primer, kje bi ta tehnika lahko bila priročna je povezovanje malih 'sličic' za prenos večjih slik.</p>
|
||||
|
||||
<h2><a id="embedded">Vključevanje HTML</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Če ste že spretni s kodo HTML, se lahko znajdete v situaciji, ko vam Markdown ne dovoljuje toliko nadzora, kot ste vajeni. Na srečo je Markdown zasnovan za takšne primere in dovoljuje neposredno vključevanje oznak HTML v Markdown oblikovano besedilo.</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>* <small>majhno besedilo</small></code></strong><br />
|
||||
|
||||
<strong><code>* <big>veliko besedilo</big></code></strong> </p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
<li><small>majhno besedilo</small> </li>
|
||||
<li><big>veliko besedilo</big> </li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da je HTML označevanje združeno s kodo Markdown za označene sezname. To vas osvobodi mukotrpnega opravila pisanja kompleksne HTML kode za osnovno oblikovanje, kot so odstavki in seznami in vam kljub temu omogoča dostop do vse moči kode HTML v določenih primerih.</p>
|
||||
|
||||
<h2><a id="preformatted">Prikaz HTML kode ali Že oblikovanega besedila</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Če, nasprotno kot v zgornjem odseku, želite prikazati vnešeno HTML kodo natanko tako, kot ste jo vnesli in ne kot obdelani HTML, potem lahko pričnete vsako vrstico s štirimi znaki za presledek.</p>
|
||||
|
||||
<pre><code><p>Odstavek s kodo <b>HTML</b> prikazan kot koda</p>
|
||||
</code></pre>
|
||||
|
||||
<p>To deluje tudi za prikaz računalniške kode:</p>
|
||||
|
||||
<pre><code>print "Argumenti ukazne vrstice: (@ARGV)\n";
|
||||
</code></pre>
|
||||
|
||||
<p>Ker je to oblikovanje pogosto uporabljeno za izpis računalniških programov in drugega besedila, ki verjetno vsebuje znake, ki jih Markdown uporablja za označevanje različnih vrst oblikovanja, se oblikovanje Markdown izključi za te vrstice:</p>
|
||||
|
||||
<pre><code>Običajno bi bila ta beseda izpisana **krepko**.
|
||||
</code></pre>
|
||||
|
||||
<p>Za vključevanje takih znakov v navadnem besedilu, si oglejte spodnji odsek.</p>
|
||||
|
||||
<h2><a id="special_char">Uporaba posebnih znakov</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Če želite uporabiti poljuben poseben znak, ki sproži oblikovanje Markdown, ne da bi se to zgodilo, preprosto pred njega vstavite znak poševnice nazaj (\). To je poznano kot ubežni znak (angl. escaping character, glagolska oblika 'escaping a character'). Poševnica nazaj ni prikazana in znak, ki ji neposredno sledi, je prikazan natančno tako kot je vnešen.</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>\*zvezdice, ne poudarki\*</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>postane</p>
|
||||
|
||||
<p>*zvezdice, ne poudarki*</p>
|
||||
|
||||
<p>namesto</p>
|
||||
|
||||
<p><strong><code>*zvezdice, ne poudarki*</code></strong></p>
|
||||
|
||||
<p>kar vrne</p>
|
||||
|
||||
<p><em>zvezdice, ne poudarki</em></p>
|
||||
|
||||
<h2><a id="further">Dodatno branje</a></h2>
|
||||
|
||||
<p>Sistem Markdown ni značilen samo za Moodle in ga uporablja vse večje število orodij za spletno založništvo. O tem lahko zveste več na naslovu <a href="http://daringfireball.net/projects/markdown/">http://daringfireball.net/projects/markdown/</a></p>
|
||||
</div></div>
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Dodatne nastavitve</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Izbira teh potrditvenih polj bo povzročila, da bodo ustrezne možnosti privzeto skrite pred izvajalci.</p>
|
||||
|
||||
<p>Še vedno bodo lahko dostopali to teh "Dodatnih nastavitev" z uporabo gumba za urejanje strani za ta modul.
|
||||
</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vrsta naloge</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Obstajajo različne vrste nalog</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Dejavnost brez povezave</b> - to je uporabno, če se naloga izvaja izven okolja Moodle. Udeleženci lahko vidijo opis naloge, a ne morejo naložiti datotek ali česa drugega. Izvajalci lahko ocenijo vse udeležence in udeleženci bodo videli obvestila o njihovih ocenah.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Nalaganje ene datoteke</b> - ta vrsta naloge omogoča vsem udeležencem nalaganje ene datoteke poljubne vrste. To je lahko dokument urejevalnika besedila, ali slika, stisnjena (ZIP) spletna stran ali karkoli za kar prosite za oddajo. Izvajalci lahko ocenijo oddane naloge prek spleta.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vstavljeni komentarji</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je izbrana ta možnost, bo izvorno oddano delo kopirano v polje povratnega komentarja ob ocenjevanju. Tako ja lažje vstavljati kometarje (verjetno, z uporabo druge barve) ali urediti izvorno besedilo.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Obvesti izvajalca prek e-pošte</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je omogočeno, bodo izvajalci obveščeni s kratkim e-poštnim sporočilom, ko bodo udeleženci dodali ali posodobili oddajo naloge.</p>
|
||||
|
||||
<p>Obveščeni bodo samo izvajalci, ki smejo ocenjevati določeno oddajo. Tako, na primer, v predmetu z ločenimi skupinami ne bodo obveščeni izvajalci omejeni na določeno skupino o dejavnosti udeležencev iz drugih skupin.</p>
|
||||
|
||||
<p>Za dejavnosti brez povezave e-pošta seveda ne bo nikoli poslana, saj udeleženci nikoli ne oddajo ničesar.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,13 @@
|
||||
<p>Naloge</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li><a href="help.php?module=moodle&file=assignment/types.html">Vrste nalog</a> </li>
|
||||
|
||||
<li><a href="help.php?module=assignment&file=commentinline.html">Vstavljeni komentarji</a> </li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=assignment&file=emailteachers.html">E-pošta izvajalcem</a> </li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=assignment&file=resubmit.html">Ponovna oddaja</a> </li>
|
||||
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/assignment/icon.gif" /> <b>Naloge</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Naloge omogočajo izvajalcu določiti opravilo, ki zahteva od udeležencev pripravo digitalne vsebine (v poljubni obliki) in njeno oddajo z nalaganjem na strežnik. Običjne naloge vsebujejo spise, projekte, poročila in tako naprej. Ta modul vsebuje pripomoček za ocenjevanje.
|
||||
</div>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ponovno oddajanje nalog</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Kot privzeto udeleženci ne morejo ponovno oddati nalog, po tem, ko jih je izvajalec ocenil.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če to možnost vključite, bodo udeleženci smeli ponovno oddati naloge, po tem , ko so bile ocenjene (za ponovno oceno). To je lahko uporabno, če želi izvajalec spodbujati udeležence k izboljšanju svojega dela v ponavljajočem procesu.</p>
|
||||
|
||||
<p>Razumljivo, ta možnost ni smiselna za naloge brez povezave.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vrste nalog</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Na voljo je vse več vrst nalog:</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Samodejno beleženje prisotnosti</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ko je ta možnost vključena, bo udeležba samodejno izpolnjena na osnovi dejavnosti posameznega uporabnika na dan določen z datumom. </p>
|
||||
|
||||
<p>Pripomoček samodejnega beleženja prisotnosti šteje sodelujočega kot prisotnega, če se prijavi v pradmet in izvede kakršnokoli dejavnost na določen datum.</p>
|
||||
|
||||
<p>Pripomoček Moodle cron mora biti konfiguriran, da ta možnost deluje.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Dnevi v tednu za beleženje prisotnosti.</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Kadar dodajate različne vloge prisotnosti, bo za vsak dan v tednu, ki ga označite na tem seznamu, ustvarjena ena vloga. Če na primer, želite beležiti prisotnost vsak torek in četrtek, označite samo potrditvena polja Tor. in Čet. in pustite ostalo neoznačeno.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Določitev odseka za prisotnost na osnovi tega datuma.</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Samodejno premakni to instanco v odsek, ki ustreza njenemu datumu. Če izberete to možnost se bo instanca premaknila v ustrezen teden, ko boste shranili spremembe.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost je veljavna samo za predmete s tedensko obliko.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ocenjevanje vloge.</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost omogoča ocenjevanje vloge z linearno lestvico. Odstotek skupnega števila ur prisotnosti udeleženca v predmetu se doda kot ocena v knjigi ocen. Zamude so tudi vključene v tem izračunu in se ocenjujejo na osnovi konfiguracije "število zamud za odsotnost" za modul.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost ne deluje najbolje ob vključenem samodejnem beleženju prisotnosti, saj trenutno ni možna delna prisotnost udeleženca v predmetu na določen dan. Udeleženec je 100 % prisoten ali 100 % odsoten z vidika samodejnega beleženja prisotnosti.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Število ur v časovnem obdobju</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Nastavi koliko ur ima to časovno obdobje. Prisotnost se beleži ločeno za vsako uro obdobja. Ni možno določiti delnih ur,</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost nima veliko skupnega s samodejnim beleženjem prisotnosti.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
<p>Udeležba</p><ul> <li><a href="help.php?module=attendance&file=autoattend.html">Samodejno beleženje prisotnosti</a></li> <li><a href="help.php?module=attendance&file=choosedays.html">Dnevi v tednu za beleženje prisotnosti</a></li> <li><a href="help.php?module=attendance&file=dynsection.html">Določitev odseka za prisotnost na osnovi tega datuma</a></li> <li><a href="help.php?module=attendance&file=grade.html">Ocenjevanje vloge</a></li> <li><a href="help.php?module=attendance&file=hours.html">Število ur v časovnem obdobju</a></li> <li><a href="help.php?module=attendance&file=maxgrade.html">Najvišja vrednost ocene za prisotnost</a></li></ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Najvišja vrednost ocene za prisotnost</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta vrednost določa koliko je največja številčna ocena za polno prisotnost v predmetu. Ta vrednost se po linearni lestvici sorazmerno dodeli za delno prisotnost. Za polno prisotnost se dodeli ocena nič.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/attendance/icon.gif" /> <b>Udeležba</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Ta modul vam omogoča beleženje udeležbe za vse sodelujoče tako za spletne, kot za dejavnosti s fizično prisotnostjo. Udeležba je lahko beležena ročno s strani kateregakoli izvajalca predmeta, ali samodejno na osnovi dejavnosti sodelujočih v okviru 24-urnega obdobja datuma udeležbe.
|
||||
</div>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Spreminjanje načina preverjanja pristnosti</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta meni vam omogoča spreminjanje načina preverjanja pristnosti za tega določenega uporabnika.</p>
|
||||
|
||||
<p>Zavedajte se, da je to zelo močno odvisno od načina preverjanja pristnosti, ki ste ga nastavili za spletno mesto in kakšne nastavitve uporabljajo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Z napačno spremembo tu, lahko tej osebi preprečite prijavo ali celo popolnoma izbrišete njen račun. Zato prosimo, uporabljajte to možnost samo, če veste kaj počnete.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,22 @@
|
||||
<p align="center"><b>Uporaba klepeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Modul klepet vsebuje nekatere močnosti, ki omogočajo nekoliko lepše klepetanje.</p>
|
||||
|
||||
<dl>
|
||||
<dt><b>Smeški</b></dt>
|
||||
<dd>Obrazi smeškov (ikon čustev), ki jih lahko vnašate drugje v programu Moodle, so na voljo tudi ti in bodo prikazani pravilno. Na primer, :-) = <img alt src="pix/s/smiley.gif" /> </dd>
|
||||
|
||||
<dt><b>Povezave</b></dt>
|
||||
<dd>Internetni naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezave.</dd>
|
||||
|
||||
<dt><b>Poosebljanje</b></dt>
|
||||
<dd>Vrstico lahko pričnete z "/me" ali ":" za poosebljanje. Na primer, če je vaše ime Janez in vpišete ":se smeji!" ali "/me se smeji!" bodo vsi drugi videli "Janez se smeje!"</dd>
|
||||
|
||||
<dt><b>Zvočni signali</b></dt>
|
||||
<dd>S pritiskom na povezavo "zvočni signal" poleg imena osebe, lahko tej osebi pozvonite. Uporabna bližnjica za zvonenje vsem osebam v klepetu hkrati je vpis ukaza "beep all".</dd>
|
||||
|
||||
<dt><b>HTML</b></dt>
|
||||
<dd>Če poznate nekaj kode HTML, jo lahko uporabite v vašem besedilu za stvari kot so vstavljanje sli, predvajanje zvokov ali ustvarjanje besedila raznih barv in velikosti.</dd>
|
||||
|
||||
</dl>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p>Modul klepet</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li><a href="help.php?module=chat&file=chatting.html">Uporaba klepeta</a></li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/chat/icon.gif" /> <b>Klepeti</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Modul klepet prek spleta omogoča sodelujočim sinhrono razpravo v realnem času. To je uporaben način za pridobitev različnih mišljenj o sodelujočih in temah o katerih se razpravlja. Način uporabe klepetalnic je precej drugačen od asinhronih forumov. Modul klepet vsebuje vrsto možnosti za upravljanje in pregledovanje razprav klepeta.
|
||||
</div>
|
||||
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
<p>Možnosti</p><ul> <li><a href="help.php?module=choice&file=options.html">Možnosti</a></li> <li><a href="help.php?module=choice&file=timerestrict.html">Časovna omejitev</a></li></ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Omejitev možnosti</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča omejiti število sodelujočih, ki lahko izberejo vsako posamezno možnost.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ko so omejitve omogočene je možno nastaviti omejitev za vsako možnost. Ko je omejitev dosežena, ne more te možnosti izbrati nihče več. Omejitev nič (0) pomeni, da nihče ne more izbrati te možnosti.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če so omejitve izključene, lahko poljubno število sodelujočih izbere katerokoli izmed možnosti.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/choice/icon.gif" /> <b>Možnosti</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Dejavnost možnosti je zelo preprosta - izvajalec zastavi vprašanje in določi več možnih odgovorov. Uporabna je za hitra glasovanja za spodbujanje razmišljanja o temi, za omogočanje glasovanja razreda o usmeritvi predmeta ali za pridobitev strinjanja glede raziskave.
|
||||
</div>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Možnosti izbire</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Tu lahko določite možnosti med katerimi lahko sodelujoči izbirajo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Vnesete jih lahko poljubno število: v redu je tudi, če pustite nekatere prazne.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Časovna omejitev</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev vam omogoča, da določite časovno obdobje v katerem se lahko sodelujoči odločijo za možnost.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če želite nastaviti datum zaprtja možnosti brez omejitev, preprosto nastavite čas zelo daleč v prihodnost.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če tega sploh ne potrebujete počistite izbor v okvirčku.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Piškotki</b></p>
|
||||
|
||||
<p>To mesto uporablja dva piškotka.</p>
|
||||
|
||||
<p>Bistven je piškotek seje, ki se običajno imenuje <b>MoodleSession</b>. Temu piškotku morate dovoliti v vaš brskalnik, da zagotovite stalnost in ohranite vašo prijavo iz strani na stran. Ko se odjavite ali zaprete brskalnik, se ta piškotek uniči (v vašem brskalniku in na strežniku).</p>
|
||||
|
||||
<p>Drug piškotek je zgolj za udobje in se običajno imenuje nekaj podobnega kot <b>MOODLEID</b>. Zapomni si vaše uporabniško ime v brskalniku. To pomeni, da bo ob vaši vrnitvi na to stran polje uporabniško ime na prijavni strani že izpolnjeno za vas. Varno lahko zavrnete ta piškotek - potem boste morali samo vsakič ponovno vnesti svoje uporabniško ime ob prijavi.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Cena predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je bilo spletno mesto konfigurirano za uporabo načina vpisa, ki zahteva plačilo (kot je modul Paypal), potem lahko tu vnesete ceno predmeta brez simbola (valuto nastavi vtičnik za prijavo). Na primer: 19.95.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če je polje cena prazno, potem možnost plačila ni predstavljena in bo vmesnik prešel na druge načina vpisa (kot so ključi ali ročni vpisi).</p>
|
||||
|
||||
<p>Če polje cene NI prazno, potem bo udeležencem, ki se želijo vpisati, predstavljena možnost plačila za vstop.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če vnesete TUDI ključ za vpis v nastavitvah predmeta, bodo udeleženci imeli možnost vpisa tudi z uporabo ključa. To je uporabno, če imate tako udeležence, ki morajo plačati za vpis v predmet, kot take, ki jim to ni potrebno.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Razpoložljivost predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča popolnoma "skriti" vaš predmet.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ne bo se pojavil na nobenem seznamu predmetov, razen za izvajalce predmeta in skrbnike.</p>
|
||||
|
||||
<p>Tudi če udeleženci poskušajo dostopati do URL-a predmeta neposredno, jim ne bo dovoljeno vstopiti.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Kategorije predmetov</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Vaš skrbnik je morda nastavil več kategorij predmetov.</p>
|
||||
|
||||
<p>Na primer: "Znanost", "Humanistične vede", "Javno zdravstvo" in drugo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberite tisto, ki najbolj ustreza vašemu predmetu. Izbor bo vplival na to, kje bo vaš predmet prikazan na seznamu predmetov ter olajšal udeležencem najti vaš predmet.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,17 @@
|
||||
<p align="center"><b>Oblike predmetov</b></p>
|
||||
|
||||
<p><b>Tedenska oblika</b></p>
|
||||
<ul>
|
||||
Predmet je organiziran teden za tednom z jasnim datumom začetka in datumom konca. Vsak teden sestavljajo dejavnosti. Nekatere izmed njih, kot na primer naloge, lahko imajo "odprta obdobja" v trajanju recimo dveh tednov po katerih postanejo nedostopne.
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
<p><b>Oblika poglavij</b></p>
|
||||
<ul>
|
||||
Zelo podobno tedenski obliki, razen v tem, da je vsak "teden" imenovan poglavje. Posamezno "poglavje" ni časovno omejeno. Ni vam treba določiti nobenih datumov.
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
<p><b>Družabna oblika</b></p>
|
||||
<ul>
|
||||
Ta oblika je usmerjena k enemu glavnemu forumu, družabnemu forumu, ki se pojavi na seznamu na glavni strani. Uporabna je za situacije bolj proste oblike. Morda celo niso predmeti. Uporablja se lahko na primer kot oglasna deska posameznega oddelka.
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p align="center"><b>Polno ime predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Polno ime predmeta je prikazano na vrhu zaslona in v seznamih predmetov.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ocene</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Mnoge dejavnosti omogočajo nastavitev ocen.</p>
|
||||
|
||||
<p>Kot privzeto bodo rezultati vseh ocen v okviru predmeta na voljo na "Strani ocen", ki je dostopna iz glavne strani predmeta.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če izvajalec ne želi uporabljati ocen v predmetu ali želi skriti ocene pred udeleženci, lahko onemogoči prikaz ocen v "Nastavitvah predmeta". To ne prepreči možnosti, da posamezna dejavnost uporablja ali ima nastavljene ocene, onemogoči zgolj prikaz rezultatov udeležencem.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,8 @@
|
||||
<p align="center"><b>Skriti odseki predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča, da se odločite kako se prikazujejo udeležencem skriti odseki.</p>
|
||||
|
||||
<p>Privzeto se prikaže majhno področje (v strnjeni obliki, običajno sivo), ki označuje kje je skrit odsek, čeprav ne morejo dejansko videti skritih dejavnosti in besedil. To je posebno uporabno v tedenski obliki, da so tedni brez pouka prazni.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če se odločite, so lahko ti odseki popolnoma skriti, tako da udeleženci sploh ne vedo, da so odseki predmeta skriti.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p align="center"><b>Identifikacijska številka (ID) predmeta </b></p>
|
||||
|
||||
<p>ID številka predmeta se uporablja samo za ujemanje tega predmeta z zunanjimi sistemi in se nikoli ne prikazuje v tem programu. Če imate uradno kodno ime za ta predmet ga uporabite tu, sicer lahko pustite polje prazno.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Elementi novic predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Poseben forum z imenom "Novice" se pojavi v "tedenski" obliki predmeta "poglavij". To je primeren prostor za objavo obvestil, ki naj jih vidijo vsi udeleženci. (Kot privzeto, so vsi udeleženci naročeni na ta forum in bodo prejeli vaša obvestilo po elektronski pošti.)</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev določa koliko zadnjih elementov se pojavi na domači strani predmeta v okvirju novic spodaj na desni strani.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če tu nastavite "0 elementov novic" se okvir novic sploh ne bo prikazal.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Število tednov/poglavij predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>To nastavitev uporablja samo 'tedenska' in oblika predmeta 'poglavij'.</p>
|
||||
|
||||
<p>V 'tedenski' obliki določa število tednov za predmet začenši z datumom pričetka predmeta.</p>
|
||||
|
||||
<p>V obliki 'poglavij' določa število poglavij v predmetu.</p>
|
||||
|
||||
<p>V obeh primerih se vrednost prevede v število "okvirjev" na srednin strani predmeta.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Nedavne dejavnosti</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Moodle lahko prikaže "nedavne dejavnosti" na domači strani predmeta.</p>
|
||||
|
||||
<p>To prikaže vse, kar se je zgodilo v predmetu od zadnje prijave osebe, ki si ogleduje predmet, vključno z novimi objavami, novimi uporabniki itn.</p>
|
||||
|
||||
<p>Zelo priporočljivo je pustiti to možnost vključeni v vašem predmetu, saj pomaga ustvarjati občutek dejavnosti v predmetu. Vedenje, kaj počno ostali tudi pripomore k vzpodbujanju vzdušja sodelovanja v razredu.</p>
|
||||
|
||||
<p>Za izredno velike ali zelo uporabljane predmete, boste morda želeli izključiti to možnostm saj lahko upočasni prikaz strani predmeta.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Poročila dejavnosti</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Poročila dejavnosti so na voljo ta vse udeležence, ki izkazujejo dejavnost v trenutnem predmetu. Poleg seznamov njihovih prispevkov, ta poročila vključujejo tudi podroben dnevnik dostopov.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izvajalci imajo vedno dostop do teh poročil z gumbom vidnim na strani profila vsake osebe.</p>
|
||||
|
||||
<p>Dostop udeležencev do njihovih lastnih poročil nadzoruje izvajalec prek nastavitev predmeta. Za nekatere predmete so ta poročila lahko uporabno orodje, da se udeleženci soočijo z lastno predanostjo in prisotnostjo v okviru spletnega okolja, za druge predmete to morda ni potrebno.</p>
|
||||
|
||||
<p>Drug razlog za izklop utegne biti dejstvo, da priprava poročil lahko nekoliko obremeni strežnik. Za velike ali dolge predmete je lahko bolj učinkovito, če pustite možnost izključeno.<p>
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p align="center"><b>Kratko ime predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Mnoge inštitucije imajo okrajšave za sklic na določen predmet, npr. OE01 ali STO1. Tudi, če nimate takega kratkega imena za vaš predmet, si ga tu izmislite. Uporabljen bo na nekaj mestih, kjer dolgo ime ni primerno (na primer v vrstici zadeve e-poštnega sporočila).</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Datum začetka predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Tu določite čas začetka predmeta (v lastnem časovnem pasu).</p>
|
||||
|
||||
<p>Če uporabljate 'tedensko' obliko predmeta, bo to vplivalo na prikaz tednov. Prvi teden se bo pričel z dnem, ki ga tu nastavite.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev ne bo vplivala na predmete, ki uporabljajo 'družabno' obliko ali obliko 'poglavij'.</p>
|
||||
|
||||
<p>Kljub temu bo ta nastavitev vplivala na prikaz dnevnikov, saj bo ta datum veljal kot prvi možen datum za prikaz.</p>
|
||||
|
||||
<p>Na splošno, je smiselno nastaviti ta datum tudi v primeru, če vaš predmet nima pravega datuma začetka.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Velikost datotek za nalaganje v predmetu</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev določa največjo velikost datoteke, ki jo lahko naložijo udeleženci v predmetu in je omejena z nastavitvijo skrbnika, ki velja za celotno spletno mesto.</p>
|
||||
|
||||
<p>To velikost je možno dodatno omejiti z nastavitvami znotraj posameznega modula dejavnosti.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,25 @@
|
||||
<p align="center"><b>Poti imenikov</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Polna sintaksa poti imenika je odvisna od vašega operacijskega sistema:</p>
|
||||
|
||||
<blockquote>
|
||||
|
||||
<p>Pod <b>sistemi Windows</b> uporabite nekaj podobnega:
|
||||
<ul>
|
||||
<li>c:\program files\data\moodle</li>
|
||||
<li>c:\documents and settings\moodle\temp\saved</li></p>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
|
||||
<p>Pod <b>sistemi Unix</b> uporabite nekaj podobnega:</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>/usr/data/moodle</li>
|
||||
<li>/home/moodle/tmp/saved</li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
|
||||
</blockquote>
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da je po navadi pametno preveriti, če imenik že obstaja. Včasih lahko Moodle ustvari imenik, ko ga potrebuje, a to ni vedno možno.</p>
|
||||
|
||||
<p>Na koncu, se prepričajte, če so pravilno zapisane velike in male črke (razlikovanje velikih in malih črk) in nikoli ne vključujte končne poševnice.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,119 @@
|
||||
<p align="center"><b>Uporaba smeškov (čustvenih ikon)</b></p>
|
||||
|
||||
<table border="1" align="center">
|
||||
<tr valign="top">
|
||||
<td>
|
||||
<table border="0" align="center" cellpadding="5">
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/smiley.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>smeško</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-D')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/biggrin.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>režanje</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-D</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(';-)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/wink.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>pomežik</td>
|
||||
<td><font face="courier">;-)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-/')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/mixed.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>mešano</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-/</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('V-.')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/thoughtful.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>zamišljen</td>
|
||||
<td><font face="courier">V-.</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-P')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/tongueout.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>kazanje jezika</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-P</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('B-)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/cool.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>kul</td>
|
||||
<td><font face="courier">B-)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('^-)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/approve.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>odobravanje</td>
|
||||
<td><font face="courier">^-)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('8-)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/wideeyes.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>široke oči</td>
|
||||
<td><font face="courier">8-)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('8-o')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/surprise.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>presenečenje</td>
|
||||
<td><font face="courier">8-o</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
</table>
|
||||
</td>
|
||||
<td>
|
||||
<table border="0" align="center" cellpadding="5">
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-(')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/sad.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>žalosten</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-(</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('8-.')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/shy.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>sramežljiv</td>
|
||||
<td><font face="courier">8-.</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-I')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/blush.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>zardeva</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-I</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':-X')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/kiss.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>poljub</td>
|
||||
<td><font face="courier">:-X</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext(':o)')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/clown.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>klovn</td>
|
||||
<td><font face="courier">:o)</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('P-|')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/blackeye.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>črno oko</td>
|
||||
<td><font face="courier">P-|</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('8-[')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/angry.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>jezen</td>
|
||||
<td><font face="courier">8-[</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('xx-P')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/dead.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>mrtev</td>
|
||||
<td><font face="courier">xx-P</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('|-.')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/sleepy.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>zaspan</td>
|
||||
<td><font face="courier">|-.</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
<tr>
|
||||
<td><a href="javascript:inserttext('}-]')"><img border="0" hspace="10" src="pix/s/evil.gif" width="15" height="15" alt="" /></a></td>
|
||||
<td>zloben</td>
|
||||
<td><font face="courier">}-]</font></td>
|
||||
</tr>
|
||||
</table>
|
||||
</table>
|
||||
|
||||
<p>Ob spletnem pisanju je lahko včasih težko izraziti čustva z golim besedilom. Te male ikone lahko pomagajo. </p>
|
||||
|
||||
<p>Za vstavljanje teh ikon v vaše besedilo: samo kliknite na ikono ali vnesite povezano kodo besedila neposredno v vaše besedilo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da so kode same kot majhne sličice - samo nagnite glavo in jih poglejte od strani.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ključ za vpis v predmet</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ključ za vpis v predmet onemogoča vstop v predmet nezaželenim osebam.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če to pustite prazno, se lahko vsakdo z ustvarjenim uporabniškim imenom na tem spletnem mestu prijavi v vaš predmet preprosto z vstopom vanj.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če tu kaj vpišete, bodo udeleženci, ki želijo vstopiti v predmet SAMO PRVIČ pozvani, naj vnesejo to besedo ali frazo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Zamisel je, da boste ključ podelili pooblaščenim osebam z uporabo drugih sredstev, kot je zasebno elektronsko sporočilo, prek telefona ali ustno na predavanju.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če to geslo "uide" in se vpišejo nezaželene osebe, jih lahko izpišete (poglejte stran njihovih profilov) in spremenite ta ključ. Na veljavne udeležence, ki so se že vpisali, to ne bo vplivalo, nezaželene osebe, pa se ne bodo mogle ponovno vpisati.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Obdobje vpisa</b></b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev določa kako dolgo - število dni - so udeleženci lahko vpisani v ta predmet (šteto od trenutka vpisa).</p>
|
||||
|
||||
<p>Če je to nastavljeno, bodo udeleženci samodejno izpisani po preteku določenega časa. To je najbolj uporabno za ponavljajoča predavanja brez določenega časa pričetka in konca.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če tega ne nastavite, bodo ostali udeleženci v tem predmetu, dokler ne bodo ročno odstranjeni ali prične delovati funkcija čiščena nedejavnih udeležencev. </p>
|
||||
|
||||
<p>Če ste se odločili za upravljanje tega predmeta kot meta predmeta, nastavitev obdobja vpisa ne bo uporabljena.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,10 @@
|
||||
<p align="center"><b>Omogočanje novih objav</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča preprečiti udeležencem objavljanje nove vsebine v tem forumu.</p>
|
||||
|
||||
<p>V večini forumov boste želeli pustiti udeležence neomejene in boste izbrali prvo možnost in jim omogočili začeti nove teme razprave (niti) in tudi objavljanje odgovorov v teh nitih.</p>
|
||||
|
||||
<p>Nasprotno boste včasih želeli onemogočiti to možnost. To je na primer uporabno za forum novic, ko želite, da smejo samo izvajalci objavljati nove elemente, ki se pojavijo na glavni strani predmeta. V tem primeru boste želeli izbrati tretjo možnost "Brez razprav, brez odgovorov".</p>
|
||||
|
||||
<p>Včasih boste želeli, da bodo samo izvajalci smeli pričeti novo razpravo, vendar bodo udeleženci smeli odgovarjati v okviru teh niti (na primer v forumu novice na domači strani spletnega mesta). V tem primeru bi izbrali drugo možnost "Brez razprav, odgovori so dovoljeni".</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Priloge za objave</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Dodatno lahko vsaki objavi v forumu priložite ENO datoteko z vašega računalnika. Datoteka se naloži na strežnik in shrani z vašo objavo.</p>
|
||||
|
||||
<p>To je uporabno, če želite deliti na primer sliko ali dokument Word.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta datoteka je lahko poljubne vrste, vendar je zelo priporočljivo, da je datoteka poimenovana s standarno pripono s tremi črkami, kot je .doc za Wordov dokument, .jpg ali .png za sliko in tako naprej. To bo drugim olajšalo prenos in ogled datoteke v njihovih brskalnikih.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če objavo ponovno urejate in priložite novo datoteko, bodo vse predhodno priložene datoteke za to objavo zamenjane.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če objavo s prilogo ponovno urejate in pudtite to polje prazno, bo prvotna priloga ohranjena.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vrste forumov</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko med nekaj različnimi vrstami forumov:</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Ena sama preprosta razprava</b> - je samo ena tema, vse na na eni strani. Uporabno za kratke usmerjene razprave.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Standardni forum za splošno rabo</b> - je odprt forum, kjer lahko vsi kadarkoli začnejo novo temo. To je najboljši forum za splošne namene.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Vsaka oseba objavi eno razpravo</b> - Vsaka oseba lahko objavi natančno eno temo razprave (vsakdo lahko na njih odgovarja). To je uporabno, če želite da vsak udeleženec prične razpravo o - recimo - svojih pogledih na temo tedna in lahko vsi odgovorijo na te razprave.</p>
|
||||
|
||||
<p>(Sledil bo dodaten razvoj v prihodnjih različicah Moodle)</p>
|
||||
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
<p>Forumi</p><ul> <li><a href="help.php?module=forum&file=allowdiscussions.html">Dovoli razprave</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=attachment.html">Priloga</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=forumtype.html">Tip foruma</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=maxattachmentsize.html">Največja velikost priloge</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=ratings.html">Ocene</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=rssarticles.html">Število zadnjih člankov RSS</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=rsstype.html">RSS vir za ta forum</a></li> <li><a href="help.php?module=forum&file=subscription.html">Naročnina</a></li></ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Največja velikost priloge</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Priloge so lahko omejene na določeno velikost datoteke, ki jo izbere oseba, ki nastavi forum.</p>
|
||||
|
||||
<p>Včasih je možno naložiti datoteko, ki je večja od te velikosti, vendar datoteka ne bo shranjena na strežniku in morda boste videli sporočilo o napaki.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/forum/icon.gif" /> <b>Forumi</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Ta dejavnost je lahko najpomembnejša - tu se odvija največ razprav. Forumi so lahko strukturirani na različne načine in lahko vključujejo medsebojno ocenjevanje vsake objave. Objave je možno pregledovati v različnih oblikah in lahko vključujejo priloge. Z naročanjem na forum bodo udeleženci prejeli kopije vsake nove objave v elektronski pošti. Izvajalec lahko, če to želi, vsili naročnino vsem.
|
||||
</div>
|
||||
@@ -0,0 +1,88 @@
|
||||
Posamezne objave je možno oceniti z lestvico temelječo na teoriji <strong>ločenega in povezanega vedenja</strong>.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
Ta teorija vam lahko pomaga pogledati na človeške interakcije na nov način. Opisuje dva različna načina, ki ju lahko vrednotimo in se učimo o stvareh, ki jih vidimo in slišimo.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
Čeprav vsak med nami lahko uporablja ta dva načina v različnem obsegu ob različnih trenutkih, je lahko koristno, če si predstavljamo dve osebi kot primera: enega z večinoma ločenim znanjem (Janez) in drugega z večinoma povezanim znanjem (Marija).
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li>Janez rad ostaja kar se da 'objektiven' ne da bi vključeval svoje občutke in čustva. V razpravi z drugimi osebami, ki imajo morda drugačne zamisli, rad brani lastne zamisli in uporabi logiko, da bi poiskal luknje vzamislij nasprotnikov. Do novih zamisli je kritičen, razen če so dokazana dejstva iz uglednih virov, kot so berila, ugledni učitelji ali njegova neposredna izkušnja. Janez je zelo <strong>ločen vedec</strong>.
|
||||
|
||||
</li>
|
||||
|
||||
<li>Marija je bolj občutljiva za druge osebe. Ima razvito sočustvovanje in želi druge poslušati ter spraševati, dokler ne čuti, da se lahko poveže in "razume zadeve z njihovega zornega kota". Uči se prek deljenja izkušenj, ki so pripeljale do znanja, ki ga najde pri drugih osebah. Ob pogovoru z drugimi se izogiba nasprotovanju in bo pogosto poskušala pomagati drugim osebam, če bo videla kako to storiti, z logičnimi vprašanji. Marija je zelo <strong>povezana vedka</strong>.</li>
|
||||
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
Ste v teh primerih opazili, da je ločen vedec moški in povezana vedka ženska? Nekatere raziskave so pokazale, da statistično gledano to večinoma drži, vendar so lahko posamezniki kjerkoli v razponu med tema dvema ekstremoma.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
Za sodelujočo in učinkovito skupino učečih bi bilo najbolje, če bi vsakdo bil zmožen OBEH načinov vedenja.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
Ob določenih situacijah kot je spletni forum, lahko ena sama objava posameznika prikaže katerokoli izmed teh dveh značilnosti ali celo obe. Nekdo, ki je splošno zelo povezan lahko objavi zelo ločeno (samosvoje) sporočilo in obratno. Namen ocenjevanja vsake objave s to lestvico je:
|
||||
|
||||
<blockquote>
|
||||
|
||||
a) pomagati pri misli na te zadeve ob branju drugih objav
|
||||
|
||||
b) zagotavljati odziv za vsakega avtorja o tem kako ga vidijo drugi
|
||||
|
||||
</blockquote>
|
||||
|
||||
Rezultati se ne uporabijo za kakršnokoli vrednotenje udeleženca, namenjeni so zgolj izboljšanju komunikacije in učenja.
|
||||
|
||||
<hr />
|
||||
|
||||
Če vas zanima, je tu naštetih nekaj del avtorjev, ki so prvotno razvili te zamisli:
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li>Belenky, M.F., Clinchy, B.M., Goldberger, N.R., & Tarule, J.M. (1986).
|
||||
|
||||
Women's ways of knowing: the development of self, voice, and mind. New York,
|
||||
|
||||
NY: Basic Books.</li>
|
||||
|
||||
<li>Clinchy, B.M. (1989a). The development of thoughtfulness in college women:
|
||||
|
||||
Integrating reason and care. American Behavioural Scientist, 32(6), 647-657.</li>
|
||||
|
||||
<li>Clinchy, B.M. (1989b). On critical thinking & connected knowing. Liberal
|
||||
|
||||
education, 75(5), 14-19.</li>
|
||||
|
||||
<li>Clinchy, B.M. (1996). Connected and separate knowing; Toward a marriage
|
||||
|
||||
of two minds. In N.R. Goldberger, Tarule, J.M., Clinchy, B.M. &</li>
|
||||
|
||||
<li>Belenky, M.F. (Eds.), Knowledge, Difference, and Power; Essays inspired
|
||||
|
||||
by “Women’s Ways of Knowing” (pp. 205-247). New York, NY:
|
||||
|
||||
Basic Books.</li>
|
||||
|
||||
<li>Galotti, K. M., Clinchy, B. M., Ainsworth, K., Lavin, B., & Mansfield,
|
||||
|
||||
A. F. (1999). A New Way of Assessing Ways of Knowing: The Attitudes Towards
|
||||
|
||||
Thinking and Learning Survey (ATTLS). Sex Roles, 40(9/10), 745-766.</li>
|
||||
|
||||
<li>Galotti, K. M., Reimer, R. L., & Drebus, D. W. (2001). Ways of knowing
|
||||
|
||||
as learning styles: Learning MAGIC with a partner. Sex Roles, 44(7/8), 419-436.
|
||||
|
||||
<br />
|
||||
|
||||
</li>
|
||||
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Število zadnjih člankov RSS</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost omogoča, da izberete število prispevkov, ki naj bodo vključeni v RSS vir.</p>
|
||||
|
||||
<p>Število med 5 in 20 bi moralo biti primerno za večino forumov. Povečajte, če je forum zelo uporabljan.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>RSS vir za ta forum</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča, da omogočite RSS vir v tem forumu.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko med dvema vratama forumov:</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
<li><b>Razprave:</b> Z uporabo te možnosti, bo generiran vir vključeval nove razprave v forumu z njifovimi začetnimi objavami.</li>
|
||||
|
||||
<li><b>Objave:</b> T uporabo te možnosti, bo generiran vir vključeval vsako novo objavo v forumu.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,10 @@
|
||||
<p align="center"><b>Naročnina na forum</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ko je oseba naročena na forum, to pomeni, da ji bodo poslane kopije vsake objave v tem forumu na e-pošto (objave so poslane približno <?php echo $CFG->maxeditingtime/60 ?> minut po prvem zapisu objave).</p>
|
||||
|
||||
<p>Osebe lahko običajno izberejo ali želijo biti naročene na vsak forum ali ne.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če izvajalec vsili naročnino za določen forum bo ta možnost odstranjena in bodo vsi prejemali kopije v e-poštnih sporočilih.</p>
|
||||
|
||||
<p>To je še posebej uporabno v forumih novic in forumih proti začetku predmeta (preden vsi razumejo, da se lahko na ta e-poštna sporočila naročijo sami).</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,20 @@
|
||||
<p align="center"><b>Naročnina na forum</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ko je oseba naročena na forum, to pomeni, da ji bodo poslane kopije vsake objave v tem forumu na e-pošto (objave so poslane približno <?php echo $CFG->maxeditingtime/60 ?> minut po prvem zapisu objave).
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>Osebe lahko običajno izberejo ali želijo biti naročene na vsak forum ali ne.
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>Če se odločite in vsilite naročnino na določen forum, bodo vsi uporabniki predmeta samodejno naročeni - tudi tisti, ki je vpišejo pozneje.
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>To je še posebej uporabno v forumih novic in forumih proti začetku predmeta (preden vsi razumejo, da se lahko na ta e-poštna sporočila naročijo sami).
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>Če izberete možnost "Da, na začetku" bodo vsi trenutni in prihodnji uporabniki predmeta na začetku naročeni, vednar lahko sami odpovejo naročnino kadarkoli. Če izberete možnost "Da, za vedno" sami ne bodo mogli odpovedati naročnine.
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>Bodite pozorni na to, kako se obnaša možnost "Da, na začetku", ko posodobite obstoječ forum: Sprememba iz "Da, na začetku" v "Ne" ne bo odpovedale naročnine obstoječim uporabnikom in bo vplivala samo na bodoče uporabnike predmeta. Podobno poznejša sprememba v "Da, na začetku" ne bo naročila obstoječih uporabnikov predmeta, temveč samo tiste, ki se bodo vpisali pozneje.
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vrsta sledenja foruma</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je omogočeno 'sledenje branja', lahko uporabniki sledijo prebranim in neprebranim sporočilom v forumih in razpravah. Izvajalec se lahko odloči in vsili vrsto sledenja foruma s temi nastavitvami.
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>To so tri možnosti za to nastavitev:</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li> Izbirno [privzeto]: udeleženci lahko po lastni presoji vklopijo ali izklopijo sledenje.</li>
|
||||
<li>Vklopljeno: Sledenje je vedno vključeno.</li>
|
||||
<li>Izklopljeno: Sledenje je vedno izključeno.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ključne besede</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Vsak vnos v slovarju ima lahko povezan seznam ključnih besed (ali sinonimov).</p>
|
||||
|
||||
<p>Te besede je možno uporabiti kot alternativni način sklica na vnos. Uporabljene bodo na primer ob ustvarjanju samodejnih povezav.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ključne besede</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Vsak vnos v slovarju ima lahko povezan seznam ključnih besed (ali sinonimov).</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Vnesite vsak sinonim v novo vrstico</b> (ne ločene z vejicami).</p>
|
||||
|
||||
<p>Besede in fraze sinonima so lahko uporabljene kot aliternativni sklic na vnos. Če boste na primer uporabili filter samodejnega povezovanja, bodo poleg glavnega imena vnosa uporabljene tudi te besede, ob odločitvi katere besede naj se povežejo s tem vnosom.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Dovoljeni komentarji vnosov</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Udeležencem lahko dovolite, da dodajo komentarje vnosov slovarja.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko ali je ta možnost omogočena ali onemogočena.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izvajalci lahko vedno dodajo komentarje k vnosom slovarja.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
<p align="center"><b>Dovoli podvojene vnose</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če to možnost vključite, so dovoljeni večkratni vnosi z enakim imenom pojma.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Dovoli ogled za tisk</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Udeleženci smejo uporabiti ogled slovarja za tisk.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko ali je ta možnost omogočena ali onemogočena.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izvajalci lahko vedno uporabijo ogled za tisk.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Priloge za vnose</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Dodatno lahko priložite ENO datoteko s svojega računalnika vsakemu vnosu slovarja. Datoteka se naloži na strežnik in shrani z vašim vnosom.</p>
|
||||
|
||||
<p>To je uporabno, če želite deliti na primer sliko ali dokument Word.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ta datoteka je lahko poljubne vrste, vendar je zelo priporočljivo, da je datoteka poimenovana s standarno pripono s tremi črkami, kot je .doc za Wordov dokument, .jpg ali .png za sliko in tako naprej. To bo drugim olajšalo prenos in ogled datoteke v njihovih brskalnikih.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če vnos ponovno urejate in priložite novo datoteko, bodo vse predhodno priložene datoteke za ta vnos zamenjane.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če vnos s prilogo ponovno urejate in pustite to polje prazno, bo prvotna priloga ohranjena.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ujemanje občutljivo na male in velike črke</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev določa ali je potrebno natančno ujemanje velikih in malih črk ob izvajanju samodejnega povezovanja s temi vnosi.</p>
|
||||
|
||||
<p>Na primer, če je to vklopljeno, potem beseda kot je "html" v objavi foruma NE bo samodejno povezana z vnosom slovarja z imenom "HTML".</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Privzeto odobreno</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta nastavitev omogoča izvajalcu določiti, kaj se zgodi z novimi vnosi, ki jih dodajo udeleženci. Vnosi so lahko samodejno na voljo vsem, sicer mora izvajalec odobriti vsakega posebej.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Opis</b></p>
|
||||
|
||||
<p>To polje vam omogoča, da opišete namen slovarja in po možnosti ponudite navodila ali dodatne informacije, povezave itn.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Določanje cilja za uvožene vnose</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Določite lahko, kam želite uvoziti vnose:</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li><strong>Trenuten slovar:</strong> Bo dodalo uvožene vnose v trenutno odprt slovar.</li>
|
||||
<li><strong>Nov slovar:</strong> Bo ustvarilo nov slovar, ki bo temeljil na podatkih najdenih v izbrani datoteki za uvoz in bo vanj vstavilo nove vnose.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,22 @@
|
||||
<p align="center"><b>Oblika prikaza</b></p>
|
||||
|
||||
<p>ta nastavitev določa način kako bo vsak vnos prikazan v slovarju. Privzete oblike so:</p>
|
||||
<blockquote>
|
||||
<dl>
|
||||
<dt><b>Enostaven slovar</b>:</dt>
|
||||
<dd>izgleda kot običajen slovar z ločenimi vnosi. Avtorji niso prikazani in priloge se prikažejo kot povezave.</dd>
|
||||
<dt><b>Zvezno</b>:</dt>
|
||||
<dd>prikaže vnose enega za drugim brez kakršnegakoli ločevanja razen ikon za urejanje.</dd>
|
||||
<dt><b>Polno z avtorjem</b>:</dt>
|
||||
<dd>Prikaz v obliki podobni forumu s prikazom podatkov o avtorju. Priloge se prikažejo kot povezave.</dd>
|
||||
<dt><b>Polno brez avtorja</b>:</dt>
|
||||
<dd>Prikaz v obliki podobni forumu brez prikaza podatkov o avtorju. Priloge se prikažejo kot povezave.</dd>
|
||||
<dt><b>Enciklopedija</b>:</dt>
|
||||
<dd>Podobno kot 'Polno z avtorjem' vendar se priložene slike prikažejo ob besedilu.</dd>
|
||||
<dt><b>Pogosto zastavljena vprašanja</b>:</dt>
|
||||
<dd>Uporabno za prikaz seznama pogosto zastavljenih vprašanj. Samodejno doda ustrezni besedi VPRAŠANJE in ODGOVOR ob pojmu in definiciji.</dd>
|
||||
</dl>
|
||||
</blockquote>
|
||||
|
||||
<hr />
|
||||
<p>Skrbniki Moodle lahko ustvarijo nove oblike, če sledijo navodilom v <b>mod/glossary/formats/README.txt</b>.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vedno uredi</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost omogoča, da se odločite ali lahko udeleženci urejajo svoje vnose kadarkoli.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko:</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
<li><b>Da:</b> Vnose je vedno možno urejati.</li>
|
||||
|
||||
<li><b>Ne:</b> Vnose je možno urejati samo v konfiguraciji določen čas.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Določanje števila vnosov prikazanih na stran</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Slovar je lahko konfiguriran tako, da omeji število prikazanih vnosov na stran.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če imate večje število samodejno povezanih vnosov nastaviti to število nižje, da bi preprečili dolge čase nalaganja.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Datoteka za uvoz</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Izberite XML datoteko na svojem računalniku, ki vsebuje vnose za uvoz.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ujemanje celotnih besed</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je omogočeno samodejno povezovanje, bo vključitev te nastavitve vsililo povezovanje izključno celih besed.</p>
|
||||
|
||||
<p>Na primer vnos slovarja z imenom "konstrukt" ne bo ustvaril povezave znotraj besede "konstruktivizem".</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Definiranje globalnega slovarja</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Skrbniki lahko dočijo slovar kot globalni slovar.</p>
|
||||
|
||||
<p>Ti slovarji so lahko del poljubnega predmeta in predvsem naslovnice.</p>
|
||||
|
||||
<p>Razlika v primerjavi z navadnim lokalnim slovarjem je v tem, da so vnosi uporabljeni za ustvarjanje samodejnih povezav prek celotne strani (in ne samo v tistem predmetu, ki mu slovar pripada).</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,3 @@
|
||||
<p align="center"><b>Uvažanje kategorij</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Kot privzeto bodo uvoženi vsi vnosi. Če želite lahko določite, da se uvozijo tudi kategorije (in novi vnosi jim bodo dodeljeni).</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,33 @@
|
||||
<p>Slovar</p>
|
||||
|
||||
<blockquote>
|
||||
Datoteke pomoči na ravni slovarja:
|
||||
<ul>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=description.html">Opisovanje slovarja</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=globalglossary.html">Definiranje globalnega slovarja</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=mainglossary.html">Definiranje glavnega slovarja predmeta</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=defaultapproval.html">Odobritev vnosov</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=allowduplicatedentries.html">Podvojeni vnosi v slovarjih</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=studentcanpost.html">Udeleženci lahko oddajo vnose</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=allowcomments.html">Komentarji vnosov</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=displayformat.html">Oblike prikaza vnosov</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=entbypage.html">Število prikazanih vnosov na stran</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=shows.html">Možnosti pregledovanja za okvir abecednega prikaza</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=usedynalink.html">Omogočanje samodejnega povezovanja v slovarju</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=filetoimport.html">Uvažanje vnosov</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=importcategories.html">Uvažanje kategorij</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=destination.html">Cilj vnosov za uvoz</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=rsstype.html">RSS vir za ta slovar</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=rssarticles.html">Število zadnjih člankov RSS</a></li>
|
||||
</ul>
|
||||
</blockquote>
|
||||
|
||||
<blockquote>
|
||||
Datoteke pomoči na ravni vnosa:
|
||||
<ul>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=usedynalinkentry.html">Omogočanje samodejnega povezovanja v vnosu</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=aliases2.html">Ključne besede / sinonimi</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=casesensitive.html">Samodejno povezovanje z razlikovanjem velikih in malih črk</a></li>
|
||||
<li><a href="help.php?module=glossary&file=fullmatch.html">Samodejno povezovanje celih besed</a></li>
|
||||
</ul>
|
||||
</blockquote>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Samodjno povezovanje kategorij</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Določite lahko ali želite, da se kategorije samodejno povezujejo ali ne.</p>
|
||||
|
||||
<p>Opomba: Kategorije se povezujejo z razlikovanjem velikih in malih črk ter samo ob polnem ujemanju.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Definiranje glavnega slovarja predmeta</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Sistem slovarjev omogoča izvoz vnosov iz poljubnega pomožnega slovarja v glavni slovar predmeta.</p>
|
||||
|
||||
<p>Da bi to naredili morate določiti, kateri slovar je glavni.</p>
|
||||
|
||||
<p>Opomba: Za vsak predmet imate lahko samo en glavni slovar, ki ga lahko posodabljajo samo izvajalci.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p><img alt="" src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/glossary/icon.gif" /> <b>Slovar</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
<p>Ta dejavnost omogoča sodelujočim ustvariti in vzdrževati seznam definicij, kot je slovar.</p>
|
||||
<p>Vnose je možno pregledovati v mnogih različnih oblikah ali jih iskati.</p>
|
||||
<p>Slovar omogoča izvajalcem izvoz vnosov iz enega slovarja v drugega (glavnega) v okviru posameznaga predmeta.</p>
|
||||
<p>Možno je tudi samodejno ustvariti povezave na te vnose iz vsebine predmeta.</p>
|
||||
</div>
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Število zadnjih člankov RSS</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost omogoča, da izberete število prispevkov, ki naj bodo vključeni v RSS vir.</p>
|
||||
|
||||
<p>Število med 5 in 20 bi bila navadna za večino slovarjev. Povečajte to število, če je slovar pogosto posodabljan.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>RSS vir za ta slovar</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta možnost vam omogoča, da omogočite RSS vir iz tega slovarja.</p>
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko med dvema vratama virov:</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
<li><b>Z avtorjem:</b> Generirani viri bodo vključevali ime avtorja ob vsakem članku.</li>
|
||||
|
||||
<li><b>Brez avtorja:</b> Generirani viri ne bodo vključevali imena avtorja ob vsakem članku.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Možnosti pregledovanja za abecedni prikaz</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Način kako uporabnik pregleduje slovar lahko prilagodite po meri. Pregledovanje in iskanje sta vedno na voljo, vendar lahko določite tri dodatne možnosti:</p>
|
||||
|
||||
<p><b>PRIKAŽI POSEBNO</b> Omogoči ali onemogoči pregledovanje po posebnih znakih kot sta @, # in tako naprej.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>PRIKAŽI ABECEDO</b> Omogoči ali onemogoči pregledovanje po črkah abecede.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>PRIKAŽI VSE</b> Omogoči ali onemogoči pregledovanje vseh vnosov hkrati.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,5 @@
|
||||
<p align="center"><b>Udeleženci lahko oddajo vnose</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Opredelite lahko ali smejo udeleženci dodati, urediti ali brisati lastne vnose ali ne. Vnose izvožene v glavni slovar lahko posodabljajo ali brišejo samo izvajalci, zato ta nastavitev velja samo za pomožne slovarje.</p>
|
||||
|
||||
<p><b>Opomba:</b> Izvajalec lahko uredi ali briše vse vnose v poljubnem trenutku.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,9 @@
|
||||
<p align="center"><b>Omogočanje samodejnega povezovanja v slovarju</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Z vključitvijo te možnosti boste omogočili samodejno povezovanje posameznih vnosov v tem slovarju, kadarkoli se besede pojma in fraze pojavijo drugje v istem predmetu. To vključuje objave v forumu, notranje vire, tedenske povzetke in tako naprej. </p>
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da omogočanje povezovanja za slovar ne vključi samodejno povezovanja za vsak vnos - povezovanje mora biti nastavljeno za vsak vnos posebej.</p>
|
||||
|
||||
<p>Če določenega besedila ne želite povezovati (recimo v objavi foruma) potem morate dodati oznake <nolink> in </nolink> okoli besedila.</p>
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da so povezana tudi imena kategorij.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,7 @@
|
||||
<p align="center"><b>Omogočanje samodejnega povezovanja v vnosu</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Z vključitvijo te možnosti boste omogočili samodejno povezovanje vnosa, kadarkoli se besede pojma in fraze pojavijo drugje v istem predmetu. To vključuje objave v forumu, notranje vire, tedenske povzetke in tako naprej. </p>
|
||||
|
||||
<p>Če določenega besedila ne želite povezovati (recimo v objavi foruma) potem morate dodati oznake <nolink> in </nolink> okoli besedila.</p>
|
||||
|
||||
<p>Da bi lahko to možnost vključili, mora biti omogočeno samodejno povezovanje na ravni slovarja.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Kategorija</b></p>
|
||||
<p>Tu lahko ocenjene elemente razvrstite v kategorije, krivite in nastavite elemente dodatnega točkovanja. Dodati je možno nove kategorije in izbrisati obstoječe.</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Kategorija: Prilagodi v katero kategorijo ocenjevan element pripada. Samo izberite ustrezno kategorijo iz seznama v spustnem polju. Elementi, ki niso razvrčeni v kategorijo ali so bili v kategoriji, ki je bila izbrisana, bodo samodejno uvrščeni v "Nekategorizirano".
|
||||
</li>
|
||||
|
||||
<li>Krivulja do: Omogoča krivljenje ocen. Nastavite ta element na vrednost, ki naj jo uporablja določen ocenjen element. Če je bila najvišja ocena 30 in je bila krivulja nastavljena na 28 bodo ocene udeležencev in odstotki preračunani v razmerju z 28 možnimi točkami in ne 30.</li>
|
||||
|
||||
<li>Posebna zasluga: Označite to potrditveno polje, če bi želeli določeno kategorijo obračunavati kot posebno zaslugo. Vedite, da bo nastavitev vseh elementov kot posebno zaslugo za določeno kategorijo pripeljalo do nepredvidenih rezultatov in zelo verjetno kategorija ali posebne zasluge sploh ne bodo štete.</li>
|
||||
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,11 @@
|
||||
<p align="center"><b>Izjeme</b></p>
|
||||
<p>To možnost lahko uporabite, da izključite udeležence iz posameznih nalog. To je uporabno, če se dva dela razreda združita ali se udeleženec preseli iz drugega dela nekaj tednov po začetku obdobja. Uporabno je tudi v primeru opravičljivih razlogov: bolezen, poškodba ipd. <br /> Obstajajo trije stolpci:</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Levo: So udeleženci za predmet, ki so "Vključeni v ocenjevanje" za določen ocenjevan element.</li>
|
||||
<li>Sredina: Seznam vseh ocenjevanih elementov, ki mu sledi skupno število udeležencev izključenih iz ocenjevanja v oklepaju.</li>
|
||||
<li>Desno: Seznam udeležencev, ki so izključeni iz določene naloge</li>
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<p>Za izključitev udeležencev kliknite nalogo na sredini in nato kliknite ime udeleženca v levem stolpcu (če hkrati držite tipko CTRL ali APPLE boste lahko hkrati označili več elementov). Nato kliknite "Izključi iz ocenjevanja" na dnu. Udeleženci bi se morali premakniti iz levega stolpca v desnega in bodo zdaj izključeni iz izračuna ocen za to nalogo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Za vključitev udeležencev, ki so bili izključeni izberite ustrezno nalogo, kliknite udeleženca v desnem stolpcu in nato "Vključi v ocenjevanje" na dnu. Udeleženci bi se morali premakniti iz desnega stolpca v levi stolpec.</p>
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Opisna lestvica</b></p>
|
||||
<p>Tu lahko nastavite opisno lestvico. Začetno "predlagana" lestvica je predstavljena in vse kar morate storiti za uporabo te lestvice je klikniti "Shrani spremembe". Če vam ta lestvica ni všeč, spremenite vse vnose, ki jih želite spremeniti in kliknit "Shrani spremembe". Po tej začetni nastavitvi boste videli svojo trenutno izbrano lestvico. Če ne želite uporabiti vnosa ali ga želite izbrisati, ga pustite praznega. <br /> Napake, ki jih lahko vidite v knjigi ocen:</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Ni nastavljenih ocen: To pomeni, da začetna lestvica ocen ni bila nastavljena. Vse kar morate storiti (če vam je predlagana lestvica všeč) je klikniti "shrani spremembe"</li>
|
||||
<li>Ni pisne ocene za X: Označuje, da ni ustrezne pisne ocene za X.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,20 @@
|
||||
<p align="center"><b>Nastavi lastnosti</b></p>
|
||||
<p>Naslednje nastavitve knjige ocen so navoljo na strani "Nastavi lastnosti".</p>
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li>Uporabi dodatne možnosti: To vključi ali izključi dodatne (napredne) možnosti knjige ocen. Navaden način bo prikazoval samo točke in vsote brez kategorij ali posebnih izračunov ocen.</li>
|
||||
|
||||
<li>Prikaži utežene ocene: Določa, ali bodo prikazani uteženi odstotki ali ne. Odločite se lahko tudi ali naj jih vidijo udeleženci ali ne.</li>
|
||||
|
||||
<li>Prikaži točke: Določa ali so točke prikazane ali ne. Nastavitve za udeležence je možno prilagoditi ločeno od pogleda izvajalca.</li>
|
||||
|
||||
<li>Prikaz odstotka: Določa ali je odstotek prikazan ali ne. Nastavitve za udeležence je možno prilagoditi ločeno od pogleda izvajalca.</li>
|
||||
|
||||
<li>Prikaži pisne oceno: Določa ali se za vsoto predmeta prikazujejo pisne ocene ali ne.</li>
|
||||
|
||||
<li>Pisna ocena: Določa kako je izračunana pisna ocena - bodisi z uporabo golih odstotkov ali uteženih odstotkov.</li>
|
||||
|
||||
<li>Ponovni prikaz glave: Določa kako pogosto bo v pregledu ponovljena glava. To vam omogoča sledenje velikemu razredu udeležencev.</li>
|
||||
|
||||
<li>Pokaži skrite elemente: Bo prikaualo ali skrilo elemente ocene, ki so skriti. To velja samo za pogled izvajalca. Udeleženci ne bodo videli vnosov v knjigi ocen, če zanje ne bodo vidni. Vsote udeležencev vodo vključevale skrite elemente samo, če je to nastavljeno na "Da"</li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,18 @@
|
||||
<p align="center"><b>Pomoč ocen za udeležence</b></p>
|
||||
<p>Na tem zaslonu dobite pregled ocen, ki ste jih prejeli v tem predmetu.</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Na sredini boste videli vse ocenjene elemente za ta predmet. Imena in ocene za vsak ocenjeni element so povezave, ki vas vodijo v podroben pregled tega posameznega elementa.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Stolpec skupaj je desno od vseh nalog.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Pod naslovom skupaj je povezava 'statistika', ki bo v pojavnem oknu prikazala statistiko za vse naloge ali kvize sodelujočih v tem predmetu. Dobili boste informacije o:
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Najvišji skupni rezultat: najvišja vsota vseh rezultatov sodelujočega v tem predmetu</li>
|
||||
<li>Najnižji skupni rezultat: najnižja vsota vseh rezultatov sodelujočega v tem predmetu</li>
|
||||
<li>Povprečen skupni rezultat: vsota vseh skupnih rezultatov tega predmeta deljena s številom udeležencev</li>
|
||||
<li>Mediana: Rezultat na sredini vseh razvrščenih skupnih rezultatov</li>
|
||||
<li>Modus: Rezultat, ki ga je doseglo največ sodelujočih</li>
|
||||
<li>Standardni odklon: mera razpršenosti rezultatov</li>
|
||||
</ul>
|
||||
</li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,42 @@
|
||||
<p align="center"><b>Ocene</b></p>
|
||||
<p>Ko boste prvič obiskali knjigo ocen, bo to verjetno v navadnem ali preprostem načinu. Videli boste vse udeležence, njihove ocene za vsak ocenjevan element in vsoto za vsakega udeleženca. </p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Pregled lahko razvrstite po priimku ali imenu udeleženca s klikom na ustrezne povezave pod stolpcem udeležencev na levi ali desni strani. Knjiga ocen najprej razvrsti pregled po priimku.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Imena udeležencev so povezave, ki prikažejo samo tega udeleženca in njegove ocene. To je uporabno, če skupaj z udeležencem pregledujeta knjigo ocen in morate zaščititi zasebnost ocen drugih udeležencev.
|
||||
<li>Gumb na vrhu bo ustvaril Excel preglednico ali s tabulatorji ločeno datoteko z besedilom, da lahko ocene predmeta prenesete na svoj računalnik.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Glavni naslov bo prikazoval 'Ocene', če uporabljate navade način (privzeto). Sicer bo prikazal ime kategorije, ki jo trenutno pregledujete, če imate vključene napredne nastavitve.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Na sredini boste videli vse ocenjene elemente za predmet (ali samo določeno kategorijo v naprednem načinu). Imena vsakega ocenjenega elementa so povezave, ki vas vodijo do nastavitev za ta določen element.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Stolpec skupno bo lociran na desni strani vseh nalog (ali kategorij v naprednem načinu). Poleg naslova Skupaj sta dve puščici, ki razvrstita pregled po skupnih vrednostih udeležencev padajoče oziroma naraščajoče.
|
||||
</li>
|
||||
<li>Desno od naslova skupno (ali za vsako posamezno kategorijo v naprednem načinu) je povezava 'Statistika', ki bo prikazala pojavno okno statistike skupnih rezultatov za razred.
|
||||
</li>
|
||||
</ul>
|
||||
<p>Kako prilagoditi določene nastavitve knjige ocen. Povezava na katero morate klikniti za prilagoditev nastavitev bo v dvojnih narekovajih. Več informacij in pomoči bo na voljo na vsakem ustreznem zaslonu.</p>
|
||||
<ul>
|
||||
<li><h3>Osnovno:</h3>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Vključevanje naprednega načina: "Nastavi lastnosti"</li>
|
||||
<li>Spreminjanje kako pogosto se ponovi stolpec naslovov: "Nastavi lastnosti"</li>
|
||||
</ul>
|
||||
</li>
|
||||
<li><h3>Napredno:</h3>
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Prilagajanje kaj prikazujejo stolpci: "Nastavi lastnosti"</li>
|
||||
<li>Nastavljanje kako se izračuna skupna ocena: "Nastavi lastnosti"</li>
|
||||
<li>Prilagajanje v katere kategorije sodi ocenjen element: "Nastavi kategorije"</li>
|
||||
<li>Krivljenje ocen za naloge: "Nastavi kategorije"</li>
|
||||
<li>Nastavitev ocenjenega elementa kot posebne zasluge: "Nastavi kategorije"</li>
|
||||
<li>Dodajanje kategorije: "Nastavi kategorije"</li>
|
||||
<li>Brisanje kategorije: "Nastavi kategorije"</li>
|
||||
<li>Nastavitev uteži ocen: "Nastavi uteži"</li>
|
||||
<li>Izpuščanje X najnjižjih ocen iz kategorije: "Nastavi uteži"</li>
|
||||
<li>Dodajanje dodatnih točk kategoriji: "Nastavi uteži"</li>
|
||||
<li>Skrivanje kategorij v prikazu in izračunu knjige ocen: "Nastavi uteži"</li>
|
||||
<li>Nastavitev lestvice ocen in pisnih ocen: "Nastavi pisne ocene"</li>
|
||||
<li>Izključevanje udeležencev iz nalog: "Izjeme ocen"</li>
|
||||
</ul></li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,12 @@
|
||||
<p align="center"><b>Utež</b></p>
|
||||
<p>Tu lahko nastavite uteži ocen za kategorijo in izpuščanje najslabših X nalog iz izračuna ocen, dodajate dodatne točke kategoriji, skrijete kategorijo v prikazu in izračunu ocen.</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Utež: To vam omogoča utežitev ocen po kategoriji. Utež je odstotek, ki ga bo kategorija prispevala k skupnim ocenam. Vsota bo prikazana na dnu z zelenim besedilom, če je vsota uteži za vse kategorije 100 in sicer z rdečo. </li>
|
||||
|
||||
<li>Izpusti X najnižjih: To je uporabljeno za izpustitev X najnižjih rezultatov iz izračuna ocen udeležencev. Vsote točk za kategorijo morajo biti enake, sicer lahko pride do nepredvidljivih rezultatov.</li>
|
||||
|
||||
<li>Dodatne točke: To je uporabljeno za dodajanje dodatnih točk, ki ne spremenijo vsote točk za kategorijo. To lahko uporabite za prilagoditev nepravičnih vprašanj ali podobno. Dodane bodo enako vsem udeležencem. Če želite selektivno ponuditi dodatne zasluge, dodajte nov ocenjen element in ga nastavite kot dodatne zasluge v "Nastavi kategorije".</li>
|
||||
|
||||
<li>Skrito: Če je označeno to potrditveno polje, bo kategorija odstranjena tako iz prikaza, kot iz izračuna ocen. To je enostaven način, da dodate elemente v knjigo ocen šele po tem, ko so ocenjeni. Ker bodo ocenjeni elementi, ki niso bili razvrščeni v kategorije, samodejno dodeljen v "Nekategorizirano" lahko nastavite kategorijo "Nekategorizirano" kot skrito in jih, ko ste jih ocenili, premaknete v katero koli kategorijo želite in udeleženci bodo lahko videli svoje ocene.</li>
|
||||
</ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,18 @@
|
||||
<p align="center"><b>Način skupin</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Način skupin je lahko ena izmed treh ravni:
|
||||
<ul>
|
||||
<li>Brez skupin - ni podskupin, vsakdo je del ene velike skupnosti</li>
|
||||
<li>Ločene skupine - vsaka skupina lahko vidi svojo lastno skupino, ostale so nevidne</li>
|
||||
<li>Vidne skupine - vsaka skupina deluje v okviru svoje skupine, vendar lahko vidi tudi druge skupine</li>
|
||||
</ul>
|
||||
</p>
|
||||
|
||||
<p>Način skupin je lahko določen na dveh ravneh:</p>
|
||||
|
||||
<dl>
|
||||
<dt><b>1. Raven predmeta</b></dt>
|
||||
<dd>Način skupin določen na ravni predmeta je privzet način za vse dejavnosti definirane znotraj tega predmeta<br /><br /></dd>
|
||||
<dt><b>2. Raven dejavnosti</b></dt>
|
||||
<dd>Vsaka dejavnost, ki podpira skupine, lahko definira lasten način skupin. Če je predmet nastavljen na "<a href="help.php?module=moodle&file=groupmodeforce.html">vsili način skupin</a>" so nastavitve ta posamezno dejavnost prezrte.</dd>
|
||||
</dl>
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vsili skupinski način</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Če je skupinski način "vsiljen" na ravni predmeta, je način skupin predmeta uveljavljen za vsako dejavnost v predmetu. Posamezne nastavitve skupin v vsaki dejavnosti so v tem primeru prezrte. </p>
|
||||
|
||||
<p>To je uporabno, če na primer, želite nastaviti predmet za vrsto popolnoma ločenih paralelk.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,42 @@
|
||||
<p align="center"><b>Gostujoč dostop</b></p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<p>Izberete lahko, če želite dovoliti "gostom" v vaš predmet.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<p>Osebe se lahko prijavijo kot gosti z gumbom "Prijavi se kot gost"
|
||||
|
||||
na strani za prijavo.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<p>Gostje imajo VEDNO doszop "samo za branje", kar pomeni, da ne morejo
|
||||
|
||||
ničesar objaviti ali drugače spraviti v nered predmeta za prave udeležence.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<p>To je lahko priročno, če želite omogočiti kolegu, da
|
||||
|
||||
si ogleda vaše delo, ali dovoliti udeležencem ogled predmeta preden
|
||||
|
||||
se odločijo za vpis.</p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<p>Vedite, da imate možnost izbire dveh vrst dostopa za goste:
|
||||
|
||||
s ključem za vpis ali brez njega. Če se odločite dovoliti
|
||||
|
||||
goste s ključem, bodo morali gosti navesti
|
||||
|
||||
trenuten ključ za vpis VSAKIČ, ko se bodo prijavili (v nasprotju
|
||||
|
||||
z udeleženci, ki morajo to storiti samo prvič). S tem lahko omejite
|
||||
|
||||
vaše goste. Če se odločite dovoliti goste brez ključa, potem
|
||||
|
||||
lahko kdorkoli vstopi naravnost v predmet.</p>
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,14 @@
|
||||
<p align="center"><b>Analiza odgovorov elementa</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Ta tabela našteva odgovore za vsako vprašanje in frekvenco za vsak odgovor.</p>
|
||||
|
||||
<ul>
|
||||
|
||||
<li>Frekvence <b>pravilnih odgovorov</b> so prikazane z <font color="red"><b>rdečim besedilom</b></font>.</li>
|
||||
<li>Frekvence <b>napačnih odgovorov</b> so prikazane z <font color="blue"><b>modrim besedilom</b></font>.</li>
|
||||
<li>Frekvence <b>prezrtih odgovorov</b> so prikazane z <font color="brown"><b>rjavim besedilom</b></font>.</li>
|
||||
<li>Frekvence <b>številčnih podatkov</b> so prikazane z <font color="green"><b>zelenim besedilom</b></font>.</li>
|
||||
|
||||
</ul>
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
<p align="center"><b>Vsili uporabo medijskih predvajalnikov združljivih z Moodle</b></p><dl> <dt><b>Ne</b></dt> <dd>Moodle ne bo spremenil nobenih nastavitev medijskih predvajalnikov v kvizu</dd></dl><dl> <dt><b>Da</b></dt> <dd>Moodle bo vsilil, da bo kviz uporabil medijske predvajalnike, združljive z Moodle, za predvajanje datotek kot so: <ul><li>avi</li><li>mpeg</li><li>mpg</li><li>mp3</li><li>mov</li><li>wmv</li></ul></dd></dl><p> Več informacij: <a href="help.php?module=hotpot&file=mediaplayers.html">Relativni naslovi URL, medijski predvajalniki in Hot Potatoes</a></p>
|
||||
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
<p>Modul Hot Potatoes</p><ul> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=analysistable.html">Tabela analize</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=navigation.html">Navigacija</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=outputformat.html">Izhodna oblika</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=reportselector.html">Izbiranje poročila </a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=responsestable.html">Tabela odgovorov</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=shownextquiz.html">Prikaži naslednji kviz?</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=forceplugins.html">Vsili medijske vtičnike</a></li> <li><a href="help.php?module=hotpot&file=mediaplayers.html">Relativni naslovi URL, medijski predvajalniki in Hot Potatoes</a></li></ul>
|
||||
@@ -0,0 +1,36 @@
|
||||
<p align="center">
|
||||
|
||||
<b>Relativni naslovi URL, medijski predvajalniki in Hot Potatoes</b></p>
|
||||
|
||||
<p><b>Definicije</b></p>
|
||||
|
||||
<dl>
|
||||
|
||||
<dt><i>URL</i></dt>
|
||||
|
||||
<dd>naslov internetnega vira, kot je spletna stran, slika ali zvočna datoteka.</dd>
|
||||
|
||||
<dt><i>absoluten URL</i></dt>
|
||||
|
||||
<dd>URL, ki se pričenja z "http://" se imenuje absoluten URL. Kjerkoli se uporabi, se vedno sklicuje na isti ciljni vir.</dd>
|
||||
|
||||
<dt><i>relativni URL</i></dt>
|
||||
|
||||
<dd>URL, ki se ne začenja z "http://" se imenuje relativni URL. Lahko se kombinira z absolutnim URL naslovom "osnovne" strani, da se pridobi absoluten URL ciljnega vira.</dd>
|
||||
|
||||
</dl>
|
||||
|
||||
<p><b>Relativni URL-i v kvizih Hot Potatoes</b></p>
|
||||
|
||||
<p>Relativni URL-i so uporaben način za določanje slik, zvokov in video zapisov v kvizu Hot Potatoes, saj omogočajo, da si kviz ogledate in preskusite na lokalnem osebnem računalniku, preden ga naložite na spletno stran. Ko je kviz naložen na Moodle stran, je potrebno naložiti tudi multimedijske datoteke, da so na voljo, ko skrbite za kviz prek sistema Moodle.</p>
|
||||
|
||||
<p>Iz varnostnih razlogov Moodle ne dovoljuje neposrednega dostopa do datotek predmeta. Vse zahteve za datoteke posameznega predmeta gredo prek varnostne skripte, ki preveri, če je oseba, ki datoteke zahteva vpisana v predmet. Ta mehanizem lahko pokvari relativne povezave uporabljene v kvizu, saj običajna pravila pridobivanja absolutnega URL naslova iz relativnega URL naslova ne delujejo.</p>
|
||||
|
||||
<p>Rešitev je precej enostavna: <font color="red"><b>vsi relativni URL naslovi morajo biti spremenjeni v absolutne URL naslove</b></font> ko kviz pride do pregledovalnika. V primeru kvizov Hot Potatoes, bo URL naslove pretvoril Moodle, zato ustvarjalcem vsebine ni potrebno skrbeti za to dolgotrajno in natančno opravilo. </p>
|
||||
|
||||
<p><b>Medijski predvajalniki v kvizih Hot Potatoes </b></p>
|
||||
|
||||
<p>Nekateri medijski predvajalniki ne bodo sprejeli medijske datoteke, če pride prek skripte, ki varuje datoteke predmeta. V takih primerih je potrebno zamenjati medijski predvajalnik s takim, za katerega se ve, da je združljiv z okoljem Moodle. To lahko storite sami s spreminjanjem sklica na medijski predvajalnik v kvizu, ali prisilite Moodle, da to stori za vas z nastavitvijo možnosti "Vsili medijske vtičnike" na strani nastavitev kviza na "Da".</p>
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
@@ -0,0 +1,6 @@
|
||||
<p><img src="<?php echo $CFG->wwwroot?>/mod/hotpot/icon.gif" alt="" /> <b>Modul Hot Potatoes</b></p>
|
||||
<div class="indent">
|
||||
Ta modul, modul "HotPot", omogoča izvajalcem skrbeti za <a href="http://web.uvic.ca/hrd/halfbaked/" target="_blank">Hot Potatoes</a> kvize prek Moodle. Kvizi se ustvarjajo na izvajalčevem računalniku in naložijo v Moodle predmet.
|
||||
|
||||
<br />Ko so udeleženci zaključili kvize, je na voljo vrsta poročil, ki pokažejo kako so odgovarjali na posamezna vprašanja in nekaj statističnih trendov v rezultatih.
|
||||
</div>
|
||||
Some files were not shown because too many files have changed in this diff Show More
Reference in New Issue
Block a user